-
1 hard
1. adjective1) (firm; solid; not easy to break, scratch etc: The ground is too hard to dig.) trd2) (not easy to do, learn, solve etc: Is English a hard language to learn?; He is a hard man to please.) težek3) (not feeling or showing kindness: a hard master.) trd4) ((of weather) severe: a hard winter.) oster5) (having or causing suffering: a hard life; hard times.) težek6) ((of water) containing many chemical salts and so not easily forming bubbles when soap is added: The water is hard in this part of the country.) trd2. adverb1) (with great effort: He works very hard; Think hard.) hudo, trdo, dobro2) (with great force; heavily: Don't hit him too hard; It was raining hard.) močno3) (with great attention: He stared hard at the man.) nepremično4) (to the full extent; completely: The car turned hard right.) popolnoma•- harden- hardness
- hardship
- hard-and-fast
- hard-back
- hard-boiled
- harddisk
- hard-earned
- hard-headed
- hard-hearted
- hardware
- hard-wearing
- be hard on
- hard at it
- hard done by
- hard lines/luck
- hard of hearing
- a hard time of it
- a hard time
- hard up* * *I [ha:d]adjectivetrd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje); economy pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača); grammar trd (glas, soglasnik)to be hard on s.o. — biti prestrog s komto be hard upon s.o. — biti komu za petamia hard blow — težak udarec, silen udarecsport in hard condition — v dobri formihard lines — težko življenje, težko delo, zla usodahard luck — nesreča, "smola"figuratively a hard nut to crack — trd orehas hard as nails — žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamena hard saying — težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevatihard work — trdo, naporno deloII [ha:d]adverbtrdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tikto be hard hit — biti hudo udarjen, prizadetto look hard at — nepremično koga gledati, z očmi meritihard set — v stiski; trmast; negibenit will go hard with him — slabo mu kaže, trda mu predeIII [ha:d]nounBritish English trda obrežna tla; slang prisilno delo; težava; vulgar tudi hard on — erekcija; plural skrbi -
2 task
(a piece of especially hard work; a duty that must be done: household tasks.) naloga* * *I [ta:sk]nounnaloga, naloženo delo, posel; šolska naloga; dolžnost; težavna naloga, težak problemby task, to task — po kosih, kos za kosom (o delu)task force American military skupina vojakov, odrejena za izvršitev posebne nalogeto set s.o. a task — dati komu nalogoto take s.o. to task — zahtevati od koga račun (o čem), poklicati koga na odgovornost, grajati, izreči ukor komu, kritizirati kogaII [ta:sk]transitive verbdati nalogo (s.o. komu), naložiti težko delo (komu); biti zahteven za; obremeniti, zaposliti; napeti (um, moči); preskusiti, dati na preskušnjo -
3 travail
I [traeveil]1.nounnaporno, težko delo, trud, muka, garanje; figuratively duševna muka; medicine porodne bolečine, popadkito be in travail with figuratively biti težak boj z;2.intransitive verbtežko delati, garati, mučiti se, opravljati naporno delo; medicine biti v porodnih bolečinahII [trəvéil]nounAmerican & Canadian konjske sani -
4 working
I [wɜ:kiŋ]noundelo, delovanje; obratovanje; poslovanje; funkcioniranje; ustvarjanje; technical pogon, tek (strojev itd.); obdelava, predelava; kopanje, eksploatacija (rudnika); težko delo; borba; vrenje, vretje, fermentiranjeII [wɜ:kiŋ]adjectiveki dela, deluje; deloven; ki je v pogonu (teku, obratovanju)working expenses — obratovalni, režijski stroškiworking day — delovni dan, delavnikworking drawing architecture gradbeni (stavbeni) načrt (plan)working papers plural delovne osebne listine (zlasti mladoletnikov)working power technical zmogljivost -
5 tew
[tju:]1.intransitive verb dialectalgarati, težko delati;2.nounAmericantežko delo, garanje; skrb, žalost -
6 collar
['kolə] 1. noun1) (the part of a garment at the neck especially of a shirt, jacket etc: This collar is too tight.) ovratnik2) (something worn round the neck: The dog's name was on its collar.) ovratnica2. verb(to seize, get hold of: He collared the speaker as he left the room.) zgrabiti* * *I [kɔlə]nounovratnik; komat; ogrlica; (pasji) navratnik; technical čep, mašilnik, obroč(ek), kolut, prirobnica; ustje rova; pena (na pivu)to slip the collar — izmuzniti se, uitiup to the collar — do vratu, do grlato get hot under the collar — razsrditi se, pobesnetiII [kɔlə]transitive verbprijeti za ovratnik; pripeti ovratnik ali ogrlico; okomotati; prijeti, zgrabiti, ustaviti; (meso) zviti; slang krasti, suniti, zmakniti -
7 corvée
[kɔ:vei]nountlaka; težko delo -
8 drudgery
-
9 hot
[hot]1) (having or causing a great deal of heat: a hot oven; That water is hot.) vroč2) (very warm: a hot day; Running makes me feel hot.) vroč3) ((of food) having a sharp, burning taste: a hot curry.) pekoč4) (easily made angry: a hot temper.) vroč5) (recent; fresh: hot news.) svež•- hotly- hot air
- hot-blooded
- hot dog
- hotfoot
- hothead
- hotheaded
- hothouse
- hot-plate
- be in
- get into hot water
- hot up
- in hot pursuit
- like hot cakes* * *I [hɔt]adjective ( hotly adverb)vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten; figuratively oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled); slang odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra); colloquially nevaren, neprijeten; American slang ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven; electrical pod električno napetostjo (žica); music ognjevit, hiterhot and hot — zelo vroč, naravnost s štedilnikalike a cat on hot bricks — nestrpen, kakor na trnjuin hot blood — v afektu, v hudem razburjenjuto be hot for ( —ali on) — biti zagledan v kaj, goreče kaj želeticolloquially hot under the collar — besen, razjarjento drop s.th. like a hot potato — naglo kaj izpustitia hot favourite — velik favorit, verjeten zmagovalecto get into hot water with s.o. — imeti s kom opravkafiguratively hot water — nesreča, težava, škripecto get hot over s.th. — razburiti se, razvneti seyou are getting hot — si blizu cilja, "vroče" (v igri)to make it hot for s.o. — podkuriti komuto strike while the iron is hot — kovati železo, dokler je vročeslang hot stuff — odličen, izvrsten, primahot on the track of — na sveži sledi, za petamihot temper — ognjevit temperament, vročekrvnostII [hɔt]adverbvroče, silno, močnoto give it s.o. hot — strogo koga kaznovati ali ozmerjatiIII [hɔt]transitive verb(zlasti British English) pogreti; American slang pognati v tek -
10 pull up
((of a driver or vehicle) to stop: He pulled up at the traffic lights.) ustaviti se* * *1.transitive verbpovleči gor; nautical dvigniti zastavo; izpuliti; zaustaviti (vozilo, konja), zadržati koga;2.intransitive verbustaviti se; sport pomakniti se naprej; aeronautics dvigniti seto pull up one's socks — pljuniti v roke, pripraviti se na težko deloto pull up short — hitro prenehati, ustaviti se -
11 sit up
1) (to rise to a sitting position: Can the patient sit up?) pokonci sedeti2) (to remain awake, not going to bed: I sat up until 3 a.m. waiting for you!) bedeti* * *intransitive verb zravnati se, pokonci sedeti; colloquially iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogahto make s.o. sit up slang preplašiti, osupiti koga; figuratively nagnati koga na težko deloto sit up and take notice — nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti -
12 sweeten
verb (to make or become sweet or sweeter: Did you sweeten (= put sugar in) my tea?) sladkati* * *[swí:tən]1.transitive verb(o)sladkati (tudi figuratively); figuratively omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati; slang pomiriti (z denarjem);2.intransitive verbpostati sladek, figuratively omiliti se, ublažiti seto sweeten toil — omiliti, ublažiti garanje (težko delo) -
13 tell
[tel]1) (to inform or give information to (a person) about (something): He told the whole story to John; He told John about it.) povedati2) (to order or command; to suggest or warn: I told him to go away.) reči3) (to say or express in words: to tell lies / the truth / a story.) govoriti4) (to distinguish; to see (a difference); to know or decide: Can you tell the difference between them?; I can't tell one from the other; You can tell if the meat is cooked by/from the colour.) prepoznati5) (to give away a secret: You mustn't tell or we'll get into trouble.) izklepetati6) (to be effective; to be seen to give (good) results: Good teaching will always tell.) poznati se•- teller- telling
- tellingly
- telltale
- I told you so
- tell off
- tell on
- tell tales
- tell the time
- there's no telling
- you never can tell* * *[tel]1.transitive verbpovedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti; parliament šteti (glasove)all told — (vzeto) v celem, v celoti, vse skupajtell me another! slang tega mi ne boš natvezel!I'll tell you the world American o tem sem prepričanto tell s.th. abroad — pripovedovati kaj okoli, raznašati kajto tell one's money American šteti svoj denarto tell one's beads religion moliti rožni venecto tell the news — naznaniti, povedati, objaviti novicoto tell the tale colloquially pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)to tell tales — zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkaritito tell the votes politics šteti glasovehe told him to go — rekel (ukazal) mu je, naj grenever tell me! — ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!this tells its own tale — to se razume samo po sebi, to je jasnowe were told to get up — rekli so nam, naj vstanemoyou're telling me! slang tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!;2.intransitive verbpripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati ( about o); spoznati, vedeti (by po); imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati; colloquially izdati, ovaditi, zatožitihow can you tell? — kako morete to vedeti?to tell on ( —ali of) s.o. — izdati, zatožiti kogathat tells against you — to govori proti tebi; -
14 warm
[wo:m] 1. adjective1) (moderately, or comfortably, hot: Are you warm enough, or shall I close the window?; a warm summer's day.) topel2) ((of clothes) protecting the wearer from the cold: a warm jumper.) topel3) (welcoming, friendly, enthusiastic etc: a warm welcome; a warm smile.) topel4) (tending to make one hot: This is warm work!) težek5) ((of colours) enriched by a certain quantity of red or pink, or (of red etc) rich and bright: a warm red; I don't want white walls - I want something warmer.) topel2. verb1) (to make moderately hot: He warmed his hands in front of the fire.) ogreti2) (to become friendly (towards) or enthusiastic (about): She warmed to his charm.) ogreti se3. noun(an act of warming: Give your hands a warm in front of the fire.) gretje- warmly- warmness
- warmth
- warm-blooded
- warmed-over
- warmhearted
- warmheartedness
- warm up* * *I [wɔ:m]adjective ( warmly adverb)topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren; figuratively vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen; colloquially slang bogat, premožen, imovit; hunting svež ( scent sled), blizek (cilju pri lovu)warm thanks — topla, prisrčna zahvalato get, (to grow) warm — ogreti seto make warm — ogreti, segretito make it warm for s.o. — napraviti komu tla vroča pod nogamithis place is too warm for me figuratively tu mi gori pod nogamiII [wɔ:m]noungretje, ogrevanje; nekaj toplegaBritish warm military kratek (častniški) plašč uniformeIII [wɔ:m]transitive verbogreti, segreti; figuratively razvneti; poživiti; colloquially pretepsti, prebunkati, premlatitito warm up a meal — pogreti jed; intransitive verb ogreti se, segreti se, postati topel; figuratively razvneti se, zainteresirati se; postati strastento warm o.s. — ogreti se, segreti seto warm up to s.th. — ogreti (vneti) se za kaj, dobiti simpatije do česa -
15 yakka, yakker
[jaekə, jaekə]nounAustralian colloquially garanje, težko delo -
16 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni); -
17 labo(u)r
I [léibə]noundelo, trud, muka; economy delavci, delavski razred; medicine porodni popadkiLabour — britanska laburistična stranka, laburistiskilled labo(u)r — kvalificirano delo, kvalificirani delavciunskilled labo(u)r — nekvalificirano delo, nekvalificirani delavciBritish English Ministry of Labour — Ministrstvo za delolabo(u)r of love — prostovoljno, neplačano delohis labo(u)rs are over — konec je njegovih muk, umrl jeII [léibə]1.intransitive verb(težko) delati (at pri, za); truditi se, mučiti se, boriti se ( for za); prebijati se, z muko napredovati ( along); težko se prebijati ( through skozi); močno se zibati (ladja); medicine imeti porodne popadke; archaic & poetically obdelovati (zemljo);2.transitive verbpodrobno obdelati, dolgovezno razgljabljati -
18 heavy
['hevi]1) (having great weight; difficult to lift or carry: a heavy parcel.) težek2) (having a particular weight: I wonder how heavy our little baby is.) težek3) (of very great amount, force etc: heavy rain; a heavy blow; The ship capsized in the heavy seas; heavy taxes.) obilen, težek, razburkan4) (doing something to a great extent: He's a heavy smoker/drinker.) strasten5) (dark and dull; looking or feeling stormy: a heavy sky/atmosphere.) preteč, mračen6) (difficult to read, do, understand etc: Books on philosophy are too heavy for me.) težek7) ((of food) hard to digest: rather heavy pastry.) težko prebavljiv8) (noisy and clumsy: heavy footsteps.) težek•- heavily- heaviness
- heavy-duty
- heavy industry
- heavyweight
- heavy going
- a heavy heart
- make heavy weather of* * *I [hévi]adjective ( heavily adverb)težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča; economy medel, slab (trg); printing masten (tisk)heavy guns ( —ali artillery) — težka artilerija, figuratively silovit napad, nevaren nasprotnikheavy metal — težka kovina, figuratively silen vpliv, močna osebnosttheatre heavy scene — mračna scenaeconomy heavy sale — slaba prodajaII [hévi]nountheatre vloga barabe, tak igralec; military top težkega kalibra; plural težka kavalerija; težka industrija -
19 sap
I [sæp] noun(the liquid in trees, plants etc: The sap flowed out when he broke the stem of the flower.) rastlinski sok, mezgaII [sæp] past tense, past participle - sapped; verb(to weaken or destroy (a person's strength, confidence, courage etc): The disease slowly sapped his strength.) oslabiti* * *I [sæp]1.nounbotanyrastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga, figuratively življenjski sok, kri, močthe sap of youth — mladostna življenjska moč (sila); American slang bedak, tepček; novinec, zelenec;2.transitive verbizsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla); American slang pretepsti, premikastitiII [sæp]1.nounrov (podzemeljski), podkop; prekop, jarek; kopanje rovov; figuratively počasno ali skrivno spodkopavanje (upanja, odločnosti itd.);2.intransitive verbkopati rov, prekop; transitive verb (s)podkopati (tudi figuratively), military minirati; spodjesti, oslabitiIII [sæp]1.nounslangguljenje (učenje), piljenje; gulež, pilež; garanje, muka, težko in enolično delo;2.intransitive verbguliti se, piliti se, sedeti vedno pri knjigah -
20 sweat
[swet] 1. noun(the moisture given out through the skin: He was dripping with sweat after running so far in the heat.) znoj2. verb1) (to give out sweat: Vigorous exercise makes you sweat.) znojiti se2) (to work hard: I was sweating (away) at my work from morning till night.) potiti se•- sweater- sweaty
- sweatiness
- a cold sweat* * *I [swet]nounznoj, pot, znojenje, potenje; vlaga; figuratively colloquially muka, napor, težko, naporno delo, garanje; colloquially strah; medicine znojilna kura; sredstvo za potenje; slang vojakin a cold sweat, all of a sweat — oblit s hladnim znojem, prestrašento be in a sweat — znojiti se, potiti seto be all of a sweat, to be in a sweat — biti moker od znoja, od strahuto get into a sweat — oznojiti se, zaznojiti seit was an awful sweat colloquially pošteno smo se oznojilito put into a sweat — oznojiti, spotitiII [swet]intransitive verbznojiti se, potiti se ( with od); figuratively colloquially mučiti se, garati, delati za bedno plačo; figuratively biti v strahu; colloquially pokoriti se, trpeti kazen; colloquially peniti se (od jeze); transitive verb izznojiti, izločati kapijice znoja (krvi, smole itd.); oznojiti, (koga); prepotiti (obleko), prisiliti k znojenju; prisiliti (koga), da dela za bedno plačo, izkoriščati koga; obrisati znoj (s konja itd.); figuratively kesati se ( for za); podvreči vrenju (kože, tobak itd.); obrusiti (zlatnike) s tresenjem v vreči (da dobimo zlat prah); lotati, spajkati, stapljati (kovine) (in, on z)sweated goods (clothes) — blago, izdelki (obleka), ki jih izdelajo bedno plačani delavcito sweat blood — krvavi pot potiti, mučiti se, garati
- 1
- 2
См. также в других словарях:
têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrívati — am nedov. (í) 1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: miril je poskakujočega psa in ga odrival; odrivati napadalca / plavalec odriva vodo; pren. odrivati težko misel, spomine // s sunki, rinjenjem spravljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomíti — lómim nedov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôšnja — e ž (ó) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem trave: pomagati pri košnji; začeti s košnjo; košnja, setev in žetev / druga, prva košnja // čas takega pospravljanja: bilo je ob košnji 2. glagolnik od kosíti: košnja je težko delo / nizka pri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepovédati — povém dov. (ẹ) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabóta — tudi rábota e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robóta — e ž (ọ̑) star. 1. tlaka: opravljati roboto; iti na roboto, v roboto ∙ občinska robota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: robota v rudniku jih je izčrpala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustváriti — im dov. (á ā) 1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane: ustvariti robota / v različnih religijah človeka, svet je ustvaril bog / ustvariti velik industrijski kompleks / ustvariti dohodek; ustvariti si veliko premoženje / ustvariti novo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjásten — tna o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsesávati — am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak // s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev 2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec ◊ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh … Slovar slovenskega knjižnega jezika